Dvorec Corinini v Šempetru
Dvorec Corinini v Šempetru

Dvorec Coronini

Coroninijeva vila je eklekticistična arhitektura nastala v prvi polovici 20. stoletja na bazi stilnih izročil in predstavlja kvaliteten primer plemiške rezidence, ki je kot središče posesti združevala stanovanjsko in upravno funkcijo ter ohranila stilno kontinuiteto stavbe iz druge polovice 19.stoletja. Zasnovana je po vzoru avstrijskih klasicističnih dvorcev s tlorisom v obliki podkve, ki oklepa prednje dvorišče in s portikom pred vhodom.

Povojna rekonstrukcija je upoštevala gabarite predhodne vile s tem da je vnesla nekaj sprememb v oblikovanje zunanjščine. Povečajo se stavbne mase obeh barkes, ki jih sedaj povežejo z veznim traktom s centralno stavbo. Reprezentančno zunanje stopnišče nadomestijo s teraso z balustradno ograjo oprto na zidane pilastre, ki nosijo petero potlačenih lokov.
S pozidavo veznih traktov je bila prekinjena vizualna povezava ozadja parka s " cour d' honneur" pred vilo. Sedaj zazidana etaža obeh veznih delov je bila odprta s tem, da formira na okrogle toskanske stebre oprto " loggio" z balustradno ograjo. Zunajščina v oblikovanju pritličja ohranja rustiko, ki je izvedena v ometu. " Piano nobile" je poudarjen s teraso in portalom s profiliranim prekinjenim trikotnim zaključkom. Osrednja os je poudarjena tudi v drugem nadstropju s centralnim oknom s profilirano preklado ter profiliranim nizkim trikotnim čelom. Osrednja os se zaključi z dekorativnim strešnim frontonom. Streha centralnega dela sloni na profiliranih lesenih konzolah, ki nosijo lesene grede napušča z diagonalno belo poslikanimi planetami. Razgibanost štirikapnemu korčastemu ostrešju dajejo tudi lepo oblikovani dimniki. V notranjščini vile je poleg stopnišča osrednja značilnost reprezentančna dvorana.
Kompleks stoji na temeljih starejše vile beneškega tipa, ki je dokumentirana na karti iz 18. stol, in na franciscejskem katastru in je bila verjetno zgrajena v 2/2 17.stoletja (leta 166? po grbu vzidanim na opornem zidu vile na Mafejišču).

Fabiani je eden najpomembnejših urbanistov avstrijske monarhije, inovator v arhitekturi na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ki izdelal tudi načrte povojne prenove. Dvorec Coronini tako ohranja Fabijanijevo fazo stavbnega razvoja.

Okoli leta 1786 naj bi v Šempetru imela rodbina Coronini svojo "nedeljsko" hišo, kar priča na to, da takrat še niso stalno tu prebivali. To naj bi storili pozneje, okoli leta 1860, ko so pridobili nova zemljišča in si zgradili novo graščino. Rodbina Coronini naj bi bila takrat tudi največji veleposestnik na tem območju. V začetku 19. stoletja pa naj bi bilo v posesti domačih družin le malo zemlje. Plemiška rodbina Coronini je bila langobardskega izvora, iz kraja Berbenno pri Bergamu v Lombardiji. Naziv Coronini izhaja iz naslova Cornona, ki so si ga nadeli leta 1470. Rodbina Coronini je najbolj zaslovela po Janezu Krstniku (1794-1880), ki je bil nosilec številnih častnih naslovov in odlikovanj, dal je zgraditi graščino v Šempetru ter poleg ostalega bil tudi vzgojitelj prestolonaslednika in poznejšega cesarja Franca Jožefa. Leta 1880 je v graščini tudi umrl. Rodbina Coronini je bila v Šempetru zelo spoštovana, živela je bolj odmaknjeno od ljudi in je v cerkvi nad zakrstijo imela poseben prostor za udeleževanje cerkvenih obredov. Pred prvo svetovno vojno je zaposlovala tudi nekatere domačine kot hlapce ali dekle.

V prvi svetovni vojni je bil objekt porušen, ostali so samo obodni zidovi centralnega poslopja. Coroniniji so vilo obnovili in jo leta 1930 prodali. V njej je deloval zavod za šolanje otrok padlih pilotov. Po drugi svetovni vojni je objekt prevzela splošna bolnišnica.

Centralni del dvorca je Občina odkupila in ga pričela obnavljati v skladu s konservatorskimi smernicami. Poudarek je na doslednem ohranjevanju in predstavitvi najbolj značilnih stavbnih elementov. Načeloma se ohranja zadnja, Fabianijeva faza stavbnega razvoja. V celoti se ohranja fasada, oblika stropov, tlakov in stavbnega pohištva.

Objekt je spomenik lokalnega pomena, zato bo v njem izvajan pretežno javni program, to je v namembnosti od upravnih, turističnih in izobraževalnih do namembnosti s kulturno vsebino.
Občina Šempeter-Vrtojba je začela leta 2005 z obnovo objekta. Najprej je bila obnovljena streha (120.000 €), leta 2006 so bili porušeni leseni stropovi in zamenjani z armirano betonskimi, zidovi so bili ojačani s horizontalnimi in vertikalnimi protipotresnimi betonskimi vezmi ter izdelan jašek za dvigalo (180.000 €).

Na razpisu za drugo fazo obnove je bil izbran izvajalec del Final d.d. Nova Gorica, vrednost pogodbenih del je 672.000 €.. V tej fazi se opravljajo dela predvsem v pritličju, stopnišču in prvem nadstropju, kamor naj bi se preselila občinska uprava, in sicer gradbeno – obrtniška, električne instalacije in oprema ter strojne instalacije in oprema. Istočasno potekajo restavratorska dela, ki jih izvaja Obrtni center restavratorstvo d.o.o.: teraco tlaki v pritličju, obokani stropovi, obdelave sten in štukatur, restavriranje stavbnega pohištva.

Projekt obnove delno financira tudi Evropska unija. Na drugem javnem razpisu za prednostno usmeritev "Regionalni razvojni programi", v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete "Razvoj regij", je Občina pridobila tudi evropska sredstva v višini 404.756 € in je za ta projekt sklenjena Pogodba o sofinanciranju s Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V letu 2008 lahko črpamo 360.000 €, v letu 2009 še preostali del sredstev.

Dvorec Corinini v Šempetru